Tudi pozimi je v naši okolici na voljo zimska zelenjava, polna hranil in vitaminov. Lokalno pridelana hrana je veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč, zato bo bolje, če se po zelenjavo odpravimo na tržnico ali kmetijo v bližini.
KATERA ŽIVILA JE PRIPOROČLJIVO UŽIVATI V ZIMSKIH MESECIH?
Pozimi običajno jemo bolj kalorično hrano kot poleti, saj naše telo potrebuje več energije. Nutricionisti priporočajo, da pozimi uživamo predvsem zelje, radič, motovilec, korenček, cvetačo, por, česen, čebulo, zeleno, brokoli in rukolo. Poleg teh bi naj na svoje jedilnike uvrstili še orehe, lešnike, mandlje, kakije in jabolka.
|
PO SEZONSKO ZELENJAVO NAM NI TREBA DALEČ
Lokalno pridelana in predelana hrana je veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč. Dolg transport namreč zahteva obdelavo, saj so nekatera živila hitro pokvarljiva. Če transport traja več dni, je nujna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, čemur pa se lahko izognemo, če je končni kupec blizu in je živilo mogoče porabiti pred pojavom mikrobiološkega kvara. Prezgodaj obrano sadje in zelenjava ob obiranju še nimata razvitih vseh parametrov kakovosti, predvsem je manj aromatičnih snovi. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti sadja, ki je obrano v optimalnem času.
NE POZABIMO NA KISLO ZELJE
V zimskem času na slovenskih mizah zelo pogosto postrežemo zelje. Le-to je izjemno obstojno, ugodno in posledično dostopno. Bogato je z minerali in vitamini, vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, vitamin C, vitamin B1, provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino in tiamin. Slovenci kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja. Pripravljamo ga v juhah, sarmah, jotah, enolončnicah in solatah. Hranilna vrednost skisanega zelja je večja kot pri surovem zelju. Mlečna kislina, mlečnokislinske bakterije in zaloga vitaminov, ki jih fermentirano (kislo) zelje vsebuje, namreč spodbudno in varovalno delujejo na človekov imunski sistem.
Kislega zelja pred uporabo ne perite, ker tako izperete in odstranite veliko hranilnih snovi. (Foto: mygerman.recipes)
KO IZBEREMO LOKALNA ŽIVILA POMAGAMO TUDI OKOLJU
Prehranjevanje z lokalno pridelano hrano poleg drugih koristnih dejavnikov pomaga tudi pri zniževanju škodljivih vplivov na okolje. Izognemo se namreč dolgotrajnemu prevozu surovin, ki obremenjuje okolje s svojim ogljičnim odtisom. Posredno zmanjšamo tudi rabo pesticidov in gnojil, ki so nujno prisotni v masovni proizvodnji.