banner-728-90
Oglas
menu
Zgornjesavinjski želodec je geografsko zaščitena kulinarična specialiteta. (Foto: visitsavinjska.com)  Zgornjesavinjski želodec je geografsko zaščitena kulinarična specialiteta. (Foto: visitsavinjska.com)

Zgornjesavinjski želodec, dobrota vredna tako kmetove kot kraljeve mize


Tatiana Golob, 15.1.2021 9:02:00

V zimskih mesecih, predvsem decembru in januarju, številni zgornjesavinjski kmetje izdelujejo tradicionalno zgornjesavinjsko mesno kulinarično dobroto, želodec. V upanju, da bo dobro sušilo in bo letina uspela, se že pri marsikateri hiši veselijo spomladanskih mesecev, ko ga bodo prvič narezali in poskusili.


 


ZNAN TUDI V TUJINI


Res je pravi zaklad, po katerem je povpraševanje po celi Sloveniji, neznan ni niti poznavalcem kulinarike iz tujine. Tistega, čisto pravega, narejenega v skladu s stoletno tradicijo, pa ne delajo več povsod. Za njegovo ohranjanje se trudijo v Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, katerega cilj je med drugim izboljšanje kvalitete izdelave želodca, njegova promocija in strokovno usposabljanje članov na področju kulinarike. Enega izmed najpomembnejših ciljev pa so člani združenja že dosegli, zgornjesavinjski želodec je po njihovi zaslugi geografsko zaščitena kulinarična specialiteta, njegova priprava je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.


 


IMENA »ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC« NI VREDEN VSAK ŽELODEC


Takšno priznanje je za našo dolino velikega pomena. Poleg zgornjesavinjskega želodca sta geografsko v prostoru med Logarsko dolino in reko Sotlo poleg želodca vpisane le še dve enoti, ljubenske potice in mozirski pust. Priprava želodca je bila vpisana v register decembra 2018, vpis pa med drugim vsebuje prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine ipd., povezane s pripravo želodca. Združenje zgornjesavinjski želodec opisuje kot »sušeno domačo mesnino, ki jo že več stoletij izdelujejo na območju Zgornje Savinjske doline iz najboljšega mesa in slanine doma vzrejenih prašičev. Naravno sušenemu v predalpski klimi v lesenih kaščah ga odlikuje visoka biološka vrednost«. Sama izdelava tega kulinaričnega zaklada poteka iz točno določenih sestavin in po točno določenem postopku. Ime zgornjesavinjski želodec zato lahko pridobi le tisti, ki v celoti izpolnjuje strogo predpisane pogoje. In pogoji so res strogi, tudi zato so certifikat izdelka z geografsko označbo do sedaj pridobili le trije izdelovalci zgornjesavinskih želodcev, in le ti lahko uporabljajo ime zgornjesavinjski želodec.


 


»SCHELODEZ« SO SI PRIVOŠČILI ŽE PRED 400 LETI


Kot je posebna priprava te domače suhomesnine, je zanimiva tudi njegova zgodovina. V lanskem letu so člani združenja odkrili zanimiv zapis, ki dokazuje dolgoživost našega želodca. Med prebiranjem publikacij Ignacija Orožna in dr. Petra Weissa o gornjegrajskem samostanu so našli zapis, ki pravi, da je upravitelj gornjegrajskega škofijskega posestva Elias Andrian 4. januarja 1620 s kočijo poslal pismo in koline ljubljanskemu knezoškofu Tomažu Hrenu v Gradec. Pismu v nemščini o stanju veleposestva je priložen seznam priloženih kolin v slovenskem jeziku. Na tem seznamu je poleg rdečih in jetrnih klobas ter drugih dobrin dodano »inu en Schelodez«. Potemtakem »Schelodez« slavi vsaj že 400 let.


 


schelodez-red


Zapis, ki dokazuje dolgoživost zgornjesavinjskega želodca.


 


ŠTEVILNI DRUGI ZAPISI O VREDNOSTI TE MESNINE


Zgornjesavinjski želodec je v preteklih desetletjih pritegnil pozornost številnih strokovnjakov in ljubiteljskih raziskovalcev. Eden vodilnih strokovnjakov za mesnine, dr. Stanislav Renčelj, mu je namenil posebno mesto v knjigi Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline (2007), ki jo je napisal skupaj z Marijo Bezovšek. Med drugim je v knjigi poudaril, da so domačini za želodec še posebej skrbeli. »Veljal je za obredno jed, ki ni smela manjkati ob veliki noči, največjem cerkvenem prazniku. /…/ Režnja želodca je bila veliko pričakovanje, obred, ki je ostal vsem v spominu. Če se je želodec spridil, je bila žalost velika. Dober želodec je pomenil radost in ponos na uspešno izdelovanje.« O želodcu je zaslediti zapise tudi v knjigi Aleksandra Videčnika Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, v kateri je med drugim zapisal, da če so bili v hiši svatov resnično veseli, so jim ponudili kuhan želodec. O tem, kako izdelati pravi zgornjesavinjski želodec, je v knjižici Priprava zgornjesavinjskega želodca zapisal tudi izkušen izdelovalec želodca Ožbalt Fajmut st. O njegovem odličnem okusu, ki so ga znali ceniti tudi predstavniki modre krvi, priča tudi podatek, da je v 30 letih 20. stoletja v Logarski Dolini v hotelu Plesnik pokušal želodec tudi angleški kralj Jurij V. v družbi kralja Aleksandra. Angležem je bila jed tako všeč, da so posebej iz Logarske doline občasno pošiljali želodec na angleški dvor.


 


 

MehaM
Oglas
MegaM
Oglas


logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com
Naložbo (Vavčer za digitalni marketing – izdelavo spletne strani in spletne trgovine)
sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.