banner-728-90
Oglas
menu

Razmnoževanje rastlin s potaknjenci


Darinka Presečnik, svetovalka za hortikulturo, 13.10.2020 6:06:00

Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev. Biologija razlikuje med nespolnim ali vegetativnim in spolnim razmnoževanjem.


 


SPOLNO RAZMNOŽEVANJE


Pri spolnem razmnoževanju pridobi potomec dedni material in lastnosti obeh staršev – očeta in matere. Spolno se razmnožuje večina rastlinskih vrst.


 


NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE


Pri nespolnem razmnoževanju se organizem lahko razmnožuje, ne da bi potreboval še en organizem. Primer je deljenje bakterij. Seveda velja podobno tudi za večcelične organizme, tako se lahko razmnožuje kar nekaj rastlin. Pri nespolnem razmnoževanju se potomec razlikuje od starša samo po morebitnih mutacijah. Podoben rezultat doseže postopek kloniranja. Sem štejemo potaknjence, cepljenje … Tokrat se bomo osredotočili na razmnoževanje s potaknjenci. To so deli rastline, ki se odrežejo za razmnoževanje. Poznamo stebelne, listne ali koreninske.


 


STEBELNI POTAKNJENCI se delijo na neolesenele, zelene, polzrele in olesenele. Neolesenele potaknjence se odreže z mladega, nezrelega poganjka med rastno sezono. Te potaknjence režemo spomladi, ko so novi poganjki matične rastline skoraj popolnoma razviti in začenjajo že leseneti. Navadno so to vršički poganjkov. Neoleseneli potaknjenci so lahko tudi novi, mladi poganjki, ki rastejo iz osnove stebla, zato jim pravimo tudi osnovni potaknjenci. Osnovnim potaknjencem pravimo tudi potaknjenci iz osnove. Zeleni potaknjenci so odrezani del rastline, ki se režejo zgodaj poleti ali v pozni pomladi, ob osnovi že nekoliko olesenelih poganjkov. Z zelenimi potaknjenci se razmnožujejo vsi grmi, ki se lahko razmnožujejo tudi z neolesenelimi potaknjenci. Te potaknjence se reže s členki ali s peto. Polzreli potaknjenci so še mehki na vršičku in trdni pri osnovi. Z njimi razmnožujemo zimzelene in tudi nekateri listopadne grme. Oleseneli potaknjenci so odrezani z dozorelega poganjka tekočega leta, in sicer iz listopadnih ali zimzelenih rastlin, ko se konča rastna doba. Režemo jih od sredine jeseni do zgodnje zime. Pri listopadnih grmih režemo zrele potaknjence takoj, ko odpadejo listi.


 


potaknjenci


 


LISTNI POTAKNJENCI


S temi potaknjenci rastline razmnožujemo tako, da liste potaknemo v prst ali vodo, kjer tvorijo korenine. Pri drugih je treba zarezati listne žile in list ali del lista plosko položiti na prst. Kjer so bile listne žile prerezane, tam se bodo tvorile nove rastline. S celimi listi se po navadi razmnožujemo rastline, ki imajo mesnate liste.


 


KORENINSKI POTAKNJENCI so odrezani deli korenine. S koreninskimi potaknjenci razmnožujemo trajnice, ki imajo debele, mesnate korenine. Ob rezanju koreninskih potaknjencev pazimo, da se čim manj poškoduje matična rastlina. Razmnoževanje je temeljna lastnost življenja samega, saj omogoča obstoj posamezne vrste.


 


 

Savinjske novice
Oglas
Savinjske novice
Oglas


logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com
Naložbo (Vavčer za digitalni marketing – izdelavo spletne strani in spletne trgovine)
sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.