Svet se počasi za zagotovo utaplja v odsluženih elektronskih napravah. Lani smo na svetovni ravni zavrgli skoraj 54 milijonov ton elektronskih odpadkov, kar bi napolnilo približno 350 križark. Problematika odvrženih monitorjev, prenosnih telefonov, televizorjev, hladilnikov in drugih elektronskih naprav je zelo pereča. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da se količina odpadnih elektronskih naprav iz leta v leto povečuje. Glede na lanske številke smo na petletni ravni pridelali rekordno, kar 21-odstotno rast. Po izračunih naj bi leta 2030 prebivalci Zemlje ustvarili okrog 74 milijonov ton tovrstnih odpadkov.
Glavni razlog za takšen trend so tehnične novosti. Na trg tako prihajajo vedno nove naprave, ki olajšajo delo v službi, doma, na vrtu, pri rekreaciji ali pa novotarije, ki so namenjene zgolj igri in zabavi.
Drugi razlog je v vse večji ponudbi na trgu, ki pomeni tudi večjo globalno dostopnost.
Tretji razlog pa je razmeroma hitra pokvarljivost teh izdelkov, pri katerih se popravila, ob vseh novostih na trgu in predvsem njihovih dostopnih cenah, pogosto ne izplačajo.
Lani je povprečen Evropejec ustvaril 16,2 kilograma elektronskih odpadkov. A težava ni le količina odpadkov, ampak tudi ravnanje z njimi. Strokovnjaki ZN ocenjujejo, da se na svetovni ravni reciklira le 17,4 odstotka ustvarjenih odpadkov. Evropa se z 42,5 odstotka sicer seže nad povprečje, a večina odvrženih naprav tudi tukaj konča na smetišču. V Aziji, ki je na drugem mestu, reciklirajo 11,7 odstotka odpadkov, v Afriki pa le slab odstotek.
Tovrstni odpadki predstavljajo neposredno nevarnost za ljudi in okolje. Eden takšnih elementov, ki na ta način zahaja v okolje, je živo srebro. Obenem pa v napravah ostanejo tudi še kako iskane snovi, kot so zlato, srebro, baker in platina. Materialna vrednost zavržene elektronske opreme v letu 2019 je po strokovnih ocenah izmerjena na 57 milijard ameriških dolarjev.
Na trg z ekstremno hitrostjo prihajajo vedno nove in nove naprave, ki olajšajo delo v službi, doma, na vrtu, pri rekreaciji ali pa novotarije, ki so namenjene zgolj igri in zabavi. (Foto: Freepik)
Žal tudi na področju upravljanja z elektronskimi odpadki prihaja do zlorab. Uradno je izvoz tovrstnega blaga prepovedan, žal pa velike količine odpadkov še vedno končajo v Afriki pod pretvezo recikliranja. Eno tovrstnih odlagališč je denimo v Gani, blizu prestolnice Akra, kjer se uradno predstavljajo kot center za recikliranje, v resnici pa gre za enega največjih odpadov na svetu, kjer tisoče Gancev ročno razstavlja stare naprave in iz njih za preprodajo odstrani dragocene materiale. Tveganje za človeško zdravje in okolje je pri tovrstnem početju veliko. Razstavljavci nimajo ne primernega znanja, ne orodja, ne zaščite.
Omenjeno odlagališče velja za enega najbolj onesnaženih krajev na svetu. Ganska vlada početje zahodnih, industrijsko razvitih držav, ki tam v enormnih količinah odlagajo elektronske odpadke, obsoja, a se za rešitev problematike še vedno ne dogaja nič.
Strokovnjaki opozarjajo, da svet potrebuje nov pogled na vse te nastale odpadke, podobno kot se je to zgodilo s plastiko. Eden prvih korakov bi morda lahko bile davčne olajšave pri nakupu novih naprav, če bi kupec s seboj prinesel staro. S tem bi zagotovili vsaj boljši nadzor nad ustvarjenimi smetmi.