Občina Nazarje je imela doslej dva častna občana: Aleksandra Videčnika (1920–2019) in Jožeta Horvata - Jakija (1930–2009). Na slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku bo naziv častne občanke kot tretja dobitnica tega najvišjega občinskega priznanja prejela Olga Klemše, dolgoletna ravnateljica Glasbene šole Nazarje, za zasluge pri razvoju glasbenega izobraževanja, kulturnega ustvarjanja in povezovanja lokalnega okolja.
Kakšni so tvoji spomini na otroška leta v Nazarjah?
Spominjam se, da sem že kot štiri- ali petletna deklica nastopala na raznih prireditvah. Naša družina je takrat stanovala v prostorih nekdanjega kulturnega doma v Nazarjah. Mama je z mano veliko pela, nato sva z očetom, ki je igral na harmoniko, še malo vadila in potem javni nastop zame ni bil noben problem. Že takrat sem imela rada glasbo. Če sem le imela možnost, sem poslušala vaje, ki sta jih v dvorani kulturnega doma imela pevski zbor in godba na pihala. Pozneje, ko smo se preselili v novo hišo v sedanji Cvetlični ulici, smo imeli v njej tudi klavir. Oče je vodil več cerkvenih pevskih zborov in vaje so potekale v naši dnevni sobi. Tam smo imeli tudi krušno peč, na kateri sem rada sedela in poslušala petje.
Jože Napotnik, tvoj oče, je bil tudi organist in pevovodja več pevskih zborov, ki so delovali pod okriljem prosvetnega društva …
Res je, oče je bil zelo angažiran na kulturnem področju, v tistem času je skrbel za izvedbo večine proslav v kraju, ki so bile organizirane v počastitev državnih in drugih praznikov. Organist je bil kar 60 let. Kot osnovnošolko me je začel učiti igranja na klavir in če me je kdo takrat vprašal, kaj bom, ko bom odrasla, sem odgovorila: »Jaz bom otroke učila note.« Morda se je to porodilo v moji glavi, ker sem včasih poslušala očetove pogovore z Antonom Acmanom iz Šmihela, ki je bil prav tako zborovodja. Menila sta, da v dolini za nadaljnji razvoj zborovskega petja in glasbe nasploh potrebujemo več izobraženih glasbenikov. Takrat delujoči so bili večinoma samouki.
Na nek način si se torej že takrat videla v glasbeni šoli …
Glasbene šole v pravem pomenu besede si takrat nisem predstavljala, sem pa imela željo, da bi učila druge. Ta želja je rasla z mano skozi osnovno šolo in ko se je bilo treba v osmem razredu odločiti, kam naprej, sem izbrala pedagoško gimnazijo. V srednji šoli sem se veliko posvečala ...
Nadaljevanje pogovora preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki je izšla 10. septembra.