Po štirih letih premora je osrednji del 66. Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji znova zaznamovala etnografska povorka, ki je obiskovalce popeljala v čas, ko so življenje v Zgornji Savinjski dolini oblikovali marljive roke, medsebojna pomoč in spoštovanje tradicije. Številni sodelujoči so skozi prikaze starih obrti, običajev in dejavnosti predstavili bogato kulturno dediščino kraja ter obudili spomin na življenje prednikov.
Na čelu povorke so se tokrat predstavili glasbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline. Članice kulturnega društva so prikazale eno najlepših rokodelskih tradicij – pletenje kit iz zimzelena in bršljana. Z njimi so nekoč ob večjih praznikih in pomembnih življenjskih dogodkih krasili domove in druge prostore.
Društvo ovčerejcev je predstavilo krtačenje, predenje in pletenje ovčje volne, krajani Primoža pa eno najstarejših rokodelskih spretnosti – izdelavo košev. Ti so bili nekoč nepogrešljiv pripomoček na vsaki domačiji. Krajani Savine so prikazali izdelavo lesenih grabelj, ki so še danes v uporabi, čeprav jih vse pogosteje nadomeščajo plastične različice. Planinci so prikazali izdelavo lesenih vil, ki so bile nepogrešljive pri nakladanju in razkladanju mrve ter pri mlatenju žita. Del tehniške dediščine so predstavili tudi ljubitelji starodobnih vozil.
Povorko so začeli glasbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline.
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je obiskovalce spomnilo na čase, ko so s konjskimi vpregami prevažali ljudi, les in drugo blago ter tako povezovali kraje po dolini. Člani Flosarskega društva Ljubno ob Savinji pa so predstavili več kot petstoletno tradicijo splavarjenja lesa, ki je dolga stoletja pomembno zaznamovala življenje ob Savinji.
Poleg prikaza starih obrti so se predstavila tudi številna društva občine Ljubno, ki s svojim delovanjem ohranjajo tradicijo, bogatijo družabno življenje ter pomembno prispevajo k razvoju in povezanosti kraja. Mimo osrednjega prireditvenega prostora so se sprehodili člani ljubenske lovske družine, planinskega društva, nogometnega kluba, odbojkarskega kluba, smučarsko-skakalnega kluba ter gasilci vseh treh prostovoljnih gasilskih društev v občini. Mimohod so sklenili člani Tomos kluba, ki so s svojimi legendarnimi mopedi pritegnili veliko pozornosti.
Kot sta med prireditvijo poudarili moderatorki Jasmina Jurič in Urša Nerat, namen etnografske povorke ni zgolj prikaz preteklosti, temveč predvsem ohranjanje spomina na znanje, spretnosti in vrednote, ki so jih ustvarjale generacije naših prednikov. Številni sodelujoči so obiskovalcem približali obrti in opravila, ki danes predstavljajo pomemben del kulturne dediščine ter pričajo o marljivosti, iznajdljivosti in ustvarjalnosti ljudi v Zgornji Savinjski dolini.
Krajani Primoža so pletli koše.