Pred praznikom Občine Rečica ob Savinji, ki ga obeležujemo 17. junija, smo k besedi o aktualnem dogajanju povabili županjo dr. Majdo Potočnik. V času, ko se glavnina dogajanja vrti okrog popoplavne obnove, bodo kulturni, športni in drugi dogodki še kako dobrodošli.
Kaj pripravljate ob letošnjem občinskem prazniku?
Kot običajno naša društva pripravljajo različne dogodke, ki bodo dobrodošli, saj smo utrujeni in potrebni prijetnega druženja. Vrstili se bodo kulturni, športni, etnografski dogodki in veselice, uvod v dogajanje pa bo somaševanje duhovnikov – rečiških rojakov v farni cerkvi, pri katerem se bomo s hvaležnostjo spomnili preteklih dogodkov, težkih, pa vendar brez smrtnih žrtev in z zaupanjem pogledali v prihodnost.
Pa vendar ne moremo mimo sanacije škode, nastale po lanski ujmi. Kakšno je stanje 10 mesecev po katastrofalnih poplavah? Kako so zaznamovale kraj in prebivalce?
Deset mesecev po ujmi so naši občani dobili prvih 13 osnutkov sklepov za preselitev na varnejša območja. Mnenje stroke je, da zadevnih objektov ni mogoče ustrezno varovati pred poplavami. Kolikor vem, se dodatni sklepi še pripravljajo. Skupaj je bilo za preselitev predvidenih 41 objektov. Tudi takšno dogajanje spremlja praznovanje občinskega praznika, zato bo slednje prežeto s sočutjem do vseh, ki so v velikih težavah.
Pogosto slišimo očitke predvsem na račun vladnih služb, da postopki trajajo predolgo in da se na področju popoplavne obnove še ni zgodilo nič ali vsaj premalo. Kaj menite?
Če se postavimo v vlogo ljudi, ki čakajo na odločitev v zvezi z njihovo nadaljnjo eksistenco, je odgovor popolnoma jasen. Cenitve objektov, namenjenih za odstranitev, ni dobil še nihče, do trajne rešitve njihovega bivanjskega problema je še dolga pot. Sicer ocenjujem, da je bilo obdobje intervencije kar uspešno, sredstva s strani vlade za zagotavljanje osnovne funkcionalnosti občinskih infrastrukturnih objektov so prišla dokaj hitro. Bolj se zapleta pri sanaciji, saj državni organi pravila sproti dograjujejo, rok za porabo sredstev za sanacijo je kratek, na terenu pa je manko izvajalcev projektne dokumentacije in gradenj, posledično naraščajo cene. Pojavljajo se naknadne poškodbe infrastrukture kot posledica izvoza gramoza oziroma prekomerne obremenitve določenih lokalnih cest, za katere država še nima rešitve. Kljub nekaterim poenostavitvam »poplavne zakonodaje« prostorsko načrtovanje traja bistveno predlogo, občine še vedno prosimo za dovoljenja številne mnenjedajalce, namesto da bi dobili informacije hitro in združeno na enem mestu.
Večkrat ste izpostavili potrebo po novih stanovanjih in zazidalnih parcelah. Po poplavah bi jih nemara še toliko bolj potrebovali?
Aktivnosti usmerjamo v izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta na območju t.i. Pece za približno 15 hiš. V izvajanju sta lokacijski preveritvi v Nizki in Zgornjih Pobrežjah, evidentiramo tudi dodatne želje oškodovanih. Težava je, ker območij, popolnoma varnih pred poplavami, kar je pogoj za izvedbo prostorskih ...
Nadaljevanje zanimivega pogovora preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki je izšla 13. junija.