V 101. letu starosti je v nedeljo, 14. januarja, na svojem domu v Velenju preminil eden od pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja, pomemben inovator ter častni občan MO Velenje Ciril Cesar, sicer rojeni Mozirjan. Bil je avtor več javnih spomenikov in patentov. Akademsko dejaven je bil tudi v tujini, svoj pečat pa je pustil v več slovenskih krajih, še posebej s kiparskimi deli v krajih Zgornje Savinjske doline, na Celjskem ter v Šaleški dolini. Z znanjem in izkušnjami je znatno prispeval k svetovnim trendom v oblikovanju ter razvoju nastajajočega industrijskega velikana Gorenja ter ustvaril več javnih spomenikov.
NAKLONJENOST UMETNOSTI RAZVIJAL ŽE V OTROŠTVU
Ciril Cesar se je rodil 6. julija 1923 v Mozirju in odraščal v družinski podobarski delavnici, ki mu je nudila prvi pouk in smisel za spoznavanje prav posebne vrste obrtno-umetniške dejavnosti. Tako je lahko svojo naklonjenost formi in umetnosti razvijal že v otroštvu, saj sta bila rokodelca tako njegov ded Andrej Cesar kot tudi oče Ivan Cesar. Pri njih je neko obdobje služboval tudi Anton Aškerc. To dejstvo je vredno omembe, saj je mladi Ciril Cesar, kot prvi akademsko izobraženi kipar v rodbini leta 1956, ob stoletnici Aškerčevega rojstva, prejel občinsko naročilo za postavitev književniku posvečenega javnega spomenika v Celju.
V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI TRIJE SPOMENIKI V SPOMIN NA ŽRTVE VOJNE
Tragično izkušnjo vojne je doživel v okupirani Ljubljani, najprej kot študent, nato pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder so ga po letu dni odpustili, ker ni prenesel streljanja, pozneje se je pridružil partizanom in je skupaj z njimi bil svoj in osvobodilni boj. Od tam tudi izkušnje in travme, kot njegov upor in v spomin na žrtve vojnega obdobja, ki so dobile svoj epilog s tremi spomeniki mučenikov oziroma žrtev vojne v Zgornji Savinjski dolini.
Občani Velenja so se od častnega občana poslovili na žalni seji v sredo, 17. januarja, dan za tem pa je bila na ljubljanskih Žalah pogrebna slovesnost v »zadnjem objemu« ožje družine.