Z naslednjim tednom (natančneje 20. novembra) začne veljati nova zakonodaja, ki prinaša podrobnejše beleženje delovnega časa za zaposlene in nekatere zunanje izvajalce. Nova uredba, ki je bila sprejeta aprila, zahteva natančnejše evidentiranje delovnega časa ter omogoča zaposlenim vpogled v zabeležene podatke. Kako bodo delodajalci in zaposleni prilagodili svoje navade?
Pred sprejetjem nove zakonodaje so delodajalci lahko pavšalno določili delovni čas zaposlenih. Zdaj bodo morali beležiti točen prihod in odhod zaposlenih. Ključna novost je, da se podatki beležijo po dejanskih dogodkih, kar vključuje prihod na delo, odhod z dela, odmor in druge specifične pogoje dela. Delodajalci bodo morali voditi evidence za zaposlene, stroške dela, izrabo delovnega časa ter oblike razreševanja kolektivnih delovnih sporov.
Poleg tega nova zakonodaja določa, da mora delodajalec delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, delavec pa ima pravico enkrat tedensko zahtevati pisno seznanitev s podatki iz evidence.
Nova ureditev prinaša tudi elektronsko vodenje evidenc, čeprav to ni obvezno za večino podjetij. Delodajalci bodo morali mesečno poročati o izrabi delovnega časa, kar bo lažje z elektronskim vodenjem, še posebej pri večjem številu zaposlenih. Obvezno elektronsko beleženje evidenc bo veljalo za tiste delodajalce, ki so bili že kaznovani zaradi kršitev določb delovnega časa. Ta obveznost bo trajala dve leti.
Nova zakonodaja izvira iz evropske odločbe, ki zahteva od držav članic, da zavezane delodajalce opremijo s sistemi za evidentiranje delovnega časa. V Sloveniji je k temu dodatno spodbudila afera Marinblu, kar je vodilo k napovedanim spremembam evidentiranja delovnega časa. Novosti naj bi omogočile učinkovitejši inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb o delovnem času, odmorih in počitkih delavcev, s čimer naj bi se zagotavljala varnost, zdravje in dolgoročna delovna sposobnost zaposlenih.