Združenje kmečkih sirarjev Slovenije letos praznuje četrt stoletja svojega aktivnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo pripravili pet okroglih miz, kjer bodo predstavili sire in sirarstvo. Eno od teh so pod naslovom Planinsko pašništvo in sirarstvo na Slovenskem in Solčavskem pripravili na kmetiji Janje in Klemna Matk v Matkovem kotu. Planinska paša namreč že stoletja pomeni v poletnem času razbremenitev gorskih in hribovskih kmetij, kamor sodijo tudi Matkovi.
O PLANINSKIH SIRIH MOHANTU, TRNIČU IN TOLMINCU
O širšem pomenu planinskega pašništva sta spregovorili Solčavanka Elizabeta Vršnik, etnologinja in kulturna antropologinja, ter doc. dr. Špela Ledinek Lozej z Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Ledinek Lozejeva je pripravila oris planin in planinske predelave mleka na Slovenskem. Pri tem je poudarila, da se je pri predstavitvi opirala na izsledke raziskav planinskega gospodarjenja v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, tako svojih, kot stanovskih kolegov. Dotaknila se je tudi predstavitve planinskih sirov mohanta, trniča in tolminca.
Etnologinja in kulturna antropologinja Elizabeta Vršnik med predavanjem na kmetiji Matk. (Foto: arhiv Združenja kmečkih sirarjev)
PREDELAVA MLEKA NA SOLČAVSKEM
Vršnikova pa je spregovorila o predelavi mleka na Solčavskem v preteklosti in povedala, da so sire izdelovale predvsem majerice - pastirice na planinah. Planine so namreč bile, in so še, del solčavske krajine ter so v lasti posameznih kmetij na omenjenem območju. Danes imajo, po besedah Vršnikove, planine velik pomen za ohranjanje živalske in rastlinske pestrosti. Prav tako so nepogrešljive za turizem in rekreacijo ter ohranjanje kulturne dediščine. Ob tem pa se kmetje ob paši na planinah soočajo s problemom zveri, ki napadajo živino in povzročajo veliko materialno škodo ter ogrožajo kmetovo eksistenco.
Nadaljevanje preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki bo izšla 5. oktobra.