Nizozemec Stef Veldhuis je poleti nekaj manj kot mesec dni preživel v Gornjem Gradu in okolici, kjer se je mudil kot udeleženec v projektu Zelena rezidenca. Mladi umetnik, ki je obiskal že več podobnih umetniških rezidenc po svetu, se je za gornjegrajsko odločil, ker je pred časom že bil v Sloveniji in se mu zdi čudovita dežela, poleg tega pa je vsebinsko sovpadala s tematikami oziroma materiali, s katerimi sicer ustvarja. Na razpis za gornjegrajsko rezidenco se je prijavilo kar 120 umetnikov s celega svata, Stef pa je bil izbran kot eden izmed štirih, ki so to izkušnjo lahko doživeli.
• Zakaj ste se prijavili na gornjegrajsko umetniško rezidenco? Kaj vas je pritegnilo, da ste v svetovni bazi podobnih priložnosti izbrali ravno to?
Lepo je, da imamo umetniki priložnost, da obiščemo druge kraje in se v povsem novem okolju posvetimo projektu. To ti da povsem nove perspektive in priložnost za raziskovanje. V svoji dosedanji praksi sem že precej delal z lokalnimi kamninami in čebeljim voskom, zato je razpis za gornjegrajsko rezidenco, ki sem ga našel na portalu oziroma v svetovni bazi mednarodnih izmenjav umetnikov TransArtists, ustrezal mojim dosedanjim izkušnjam in želji po nadaljnjem raziskovanju v povsem drugačnem okolju. Slovenijo sem pred tem že obiskal s starši in mi je zelo všeč. V mojem delu je vedno neka povezava z okoljem in če želiš biti v naravnem okolju, je to najboljši možni kraj. Na google zemljevidih sem videl, da je Gornji Grad povsem obdan z zelenim in to je tako drugače kot na Nizozemskem. Zato sem si rekel - ja, tu bi želel delati.
• Kako se je vaše raziskovanje in delo na projektu pokazalo v praksi? Je potekajo tako kot ste si zamislili ob prijavi, je bilo tako kot ste pričakovali?
Moja prvotna ideja je bila povezana z asociacijo na dve strukturi v Gornjem Gradu, ki imata obrambni, torej vojaški izvor, to sta stražna stolpa. Pred prihodom sem si predstavljal, da imata dominantno vlogo v kraju, ko pa sem prišel sem, sem ugotovil, da je to mesto pravzaprav mesto kulture. Zato sem želel povsem spremeniti svojo usmeritev za projekt. Najprej sem najel električno kolo in šel naokoli. Želel sem raziskati in spoznati ta prostor. Kaj se dogaja v mestu, kaj v sosednjih gorah? Odkril sem številne lokalne zanimivosti. S seboj sem imel napravo, ki sprejema naravne radijske signale. Na Nizozemskem to ne bi delovalo, ker je preveč urbanizirana, preveč je človeških vplivov, kot so električni signali, wi-fi, telefoni …
• Kaj pa ste raziskovali z omenjenim sprejemnikom in kako je to postalo del razstave, ki ste jo predstavili na koncu?
Nekega jutra, ob štirih zjutraj je to bilo, sem se podal v hribe in našel resnično lep travnik. Namestil sem se in prisluhnil tem čudovitim zvokom nevihte, ki se je lahko odvijala tudi do 3000 kilometrov stran. Medtem ko sem tam sedel in prisluškoval posnetkom, sem nenadoma slišal tudi ...
Nadaljevanje preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki je izšla včeraj.