Po dveh letih relativnega zatišja so se letos poleti praktično povsod po Sloveniji, kjer v gozdovih prevladuje smreka, razmahnili smrekovi odlubniki. Kot je povedal Marijan Denša iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, med najbolj prizadeta območja spada tudi znaten del gozdov Zgornje Savinjske doline.
NAJBOLJ OGROŽENI GOZDOVI V SOLČAVI
Najbolj ogroženi so gozdovi v enoti Solčava, kjer posek zaradi podlubnikov predstavlja skoraj polovico vsega poseka, sledi enota Luče, kjer je ta delež skoraj tretjinski. V Nazarjah znaša posek lubadark preko četrtine, v enoti Gornji Grad preko petine vsega poseka. Trenutno je najugodnejše stanje v enoti Ljubno, a je tudi tam posek zaradi podlubnikov močno nad »normalnim«. »Vse do poletja sušenja smrek ni bilo, stanje je bilo na videz normalno, razen v Solčavi in v Lučah, kjer so tudi pozimi in spomladi odkazovali povečan obseg lubadark, saj tam gradacija iz leta 2019 še ni povsem izzvenela. Ker so bili smrekovi gozdovi še vedno oslabeli zaradi poškodb v vetrolomu leta 2017, lanskega snegoloma v gorskih gozdovih in izrazite zimske suše, ki je oslabila drevesa, je izredno dolgotrajno toplo in predvsem sušno vreme omogočilo hitro in učinkoviito razmnoževanje podlubnikov. Ti se niso pustili prositi in v visokem poletju so skoraj dobesedno »ekplodirali «. Od 1. avgusta dalje gozdarji na območju Solčave in Luč skoraj ne odkazujejo drugega kot smrekove lubadarke. Stanje je res zakrbljujoče,« je povedal Marijan Denša.
NAJBOLJŠE ZDRAVILO: PRAVOČASNA IN DOSLEDNA SANACIJA
»Širjenje žarišč podlubnikov preprečimo v prvem koraku tako, da jih pravočasno odkrijemo,« je še pojasnil Denša, »zato lastnikom gozdov svetujemo, da tedensko pregledujejo svoje gozdove, zlasti v čistih sestojih smreke na prisojnih legah ter v okolici prejšnjih žarišč in ujm. V primeru zaznave lubadark je treba o tem takoj obvestiti revirnega gozdarja in se v dogovoru z njim lotiti sanacije. Drugi korak je hitra in dosledna sanacija žarišča, torej posek in izdelava vseh napadenih in sumljivih smrek, beljenje (lupljenje) lesa ali takojšen odvoz lesa z gozda ter dosledno ureditvijo sečišča. Tudi saniran objekt je treba redno kontrolirati, da pravočasno opazimo morebitne nove izbruhe. S pravočasno sanacijo ohranimo tudi kvaliteto in s tem vrednost lesa ter tako preprečimo zmanjšanje dohodka od prodaje.«