savinjske novice
Oglas
menu
 "V zadnjem obdobju so šle vse novogradnje na toplotne črpalke. Takšno ogrevanje je bilo res poceni, dokler je bila elektrika poceni. Sedaj so se razmere nekoliko spremenile." (Foto: osebni arhiv)

Rok Suhodolnik: »Medtem ko denar izgublja vrednost, ljudje kupujejo energetsko neodvisnost.«


Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, 23.5.2022 10:02:00

Zgodba o podjetju Biomasa se začne podobno kot marsikatera druga podjetniška zgodba: z željo ustanovitelja, da bi si poenostavil življenje in ga naredil bolj udobnega. »Lenoba je gonilo napredka,« pravi ustanovitelj in direktor podjetja Rok Suhodolnik. A bi zanj, ki vodi uspešno podjetje, upravlja domačo kmetijo, je mož in oče petih otrok, poleg tega pa še predsednik Združenja za lesno biomaso Slovenije, predsednik Društva za rejo govedi za meso Slovenije, član Zavezništva za kmetijstvo Slovenije in predsednik Smučarsko tekaškega društva Luče, najbrž težko rekli, da je len. Rok Suhodolnik poje tudi v oktetu Žetev, smuča in surfa.


 


• Kdaj in kako je nastala poslovna ideja za Biomaso?


Zgodba se je začela, ko sem živel še pri starših v Logarski dolini, blizu Pavličevega sedla. Ko sem na šolski ekskurziji v Avstriji videl sistem ogrevanja na lesne sekance, se mi je to zdela prava rešitev za ogrevanje naše turistične kmetije. Nad idejo sem navdušil očeta, zbrali smo ponudbe in se odločili za Fröling, ki je bil že takrat tehnološko najbolj dovršen. Večini znancev se je zdela takšna investicija v primerjavi z navadnimi pečmi na drva nepojmljiva, a mi smo v tem videli napredek. Ta sistem ogrevanja nam je prinesel precej večje udobje, saj smo končno nehali z neprestanim nalaganjem drv v peč. Ko smo leta 1996 postavili kotel za lesne sekance, je bil to eden prvih v Sloveniji. K nam so ga prihajali gledat tako strokovnjaki kot laiki. In takrat se je rodila poslovna ideja. Vzel sem kredit za nakup kotla, ki sem ga prodal naprej, takrat še z izgubo, a nisem odnehal. Še v času študija na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani sem leta 2000 registriral s. p. in začel s prodajo.


 


• Začeli ste torej s prodajo opreme za kurjenje lesne biomase za individualno ogrevanje. Vendar se niste ustavili pri tem …


Vedno skušam biti z idejami korak pred drugimi. Na začetku smo bili še sami na trgu, a je kmalu za tem je na področju individualnih kotlovnic začela pritiskati konkurenca. Mi smo medtem že načrtovali daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso. V naši dolini imamo danes takšne sisteme v Solčavi, Lučah in Mozirju. Celotna Logarska dolina, razen ene hiše, se ogreva z našimi individualnimi ali daljinskimi sistemi. Ogromno smo jih zgradili tudi drugod po Sloveniji: na lesno biomaso se ogrevajo na primer v zaporih na Dobu, kjer imajo vzpostavljeno tudi našo kogeneracijo, potem hoteli na Rogli, v Kranjski gori, v Termah Olimje … Na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso se ogrevajo v številnih krajih, kot so Ribnica, Metlika, Postojna … To so daljinski sistemi na sekance, ki zmorejo moči od nekaj sto do nekaj tisoč kilovatov.


 


• Kdaj ste začeli s prodajo energentov, ki je danes prav tako sestavni del vaše dejavnosti?


Vzporedno s postavljanjem sistemov za ogrevanje na biomaso se je večalo povpraševanje po tovrstnih energentih, zato smo začeli z dobavo lesnih sekancev. Najprej smo opravljali samo storitve z našimi sekalniki, nato smo začeli kupovati les in prodajati sekance kot končni energent. Zaradi povečevanja obsega posla smo se odločili za nakup zemljišča v industrijski coni v Nazarjah in se iz s. p. preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo.


 


• Glavna dejavnost vaše enote v Nazarjah je predelava lesa za energetske namene. O kakšnih kapacitetah govorimo?


Letno proizvedemo okoli 300 tisoč...


 


Nadaljevanje preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki je izšla 20. maja.


 


 



Savinjske novice
Oglas


logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com
Naložbo (Vavčer za digitalni marketing – izdelavo spletne strani in spletne trgovine)
sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.