savinjske novice
Oglas
menu
Kranjska sivka na ajdi (foto: Jure Tikvic)  Kranjska sivka na ajdi (foto: Jure Tikvic)

Svetovni dan čebel letos posebej nagovarja mlade


NK/NSH, 20.5.2022 9:30:00

Danes v Sloveniji in po vsem svetu že petič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je osrednja tematika letošnjega svetovnega dne mladi in čebelarstvo. Svetovni dan čebel zaznamuje tudi nagrada Zlata čebela, ki bo letos podeljena drugič.


 


ZANIMANJE ZA ČEBELARSTVO V SLOVENIJI NARAŠČA


V Sloveniji imamo srečo, da se lahko s čebelo in njenim svetom pobliže spozna kdor koli in deluje kot čebelar, saj imamo za to primerne naravne okoliščine in zelo bogato znanje, tradicijo in izkušnje, ki jih širijo čebelarji. Že vrsto let posebno pozornost v obliki različnih dejavnosti namenjamo tudi ozaveščanju mladih o pomenu čebel in čebelarstva. Najbolj znan projekt je Tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem je med ena od glavnih sestavin. Zanimanje za čebelarstvo v Sloveniji narašča, povečuje se tudi število čebelarjev, ki jih je bilo leta 2021 kar 11.459.


 









Poznate kranjsko sivko, slovenski ponos?


Kranjska sivka je avtohtona čebelja pasma, ki izstopa po svojem videzu. Ima vitko telo, temno rjave obročke zadka in sive dlačice na zadku. Je miroljubna, ne preveč dovzetna za ropanje s strani drugih, predatorskih čebel in zdravstveno zelo odporna. Zgodovinsko izhaja z Gorenjske in je zato pravi slovenski ponos.



 



Na podlagi zakona o živinoreji in njegovih podzakonskih predpisov je v Sloveniji dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo Apis mellifera carnica. (Foto: arhiv ČZS)


 


OSREDNJO OBELEŽITEV ORGANIZIRA ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE


Osrednjo obeležitev svetovnega dne čebel 2022 bo na državni ravni organizirala Čebelarska zveza Slovenije in bo v soboto, 21. maja, v Dolenjskih Toplicah. V organizaciji FAO bo prek avdiovideo prenosa potekala spletna okrogla miza z naslovom Zavzemimo se za čebele: praznovanje raznolikosti čebel in sistemov čebelarjenja. Sodelovali bodo strokovnjaki iz vseh regij sveta, ki bodo predstavili različne načine čebelarjenja ter raznolikost čebel in divjih opraševalcev. Udeleženci bodo letos razpravljali o problematiki pospešenega upadanja raznolikosti opraševalcev. José Graziano da Silva, generalni direktor FAO, poudarja: »Svetovni dan čebel je priložnost za priznanje vloge čebelarstva, čebel in drugih opraševalcev pri povečevanju zanesljive preskrbe s hrano, izboljšanju prehrane in boju proti lakoti ter zagotavljanju ključnih ekosistemskih storitev kmetijstvu.«


 









Ali veste, zakaj je bil izbran ravno 20. maj?


Slovenija je 20. maj »poimenovala po čebelah« zaradi rojstnega dne Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva in enega od največjih strokovnjakov za čebele. Bil je prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in že avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju.



 


MLADI ČEBELARJI KLJUČNI ZA PRIHODNOST  


Mladi čebelarji se v Sloveniji večinoma izobražujejo preko čebelarskih krožkov. Krožki delujejo na prostovoljni osnovi, od leta 2008 pa so dejavnosti čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah podprte s sredstvi javne svetovalne službe v čebelarstvu. V letu 2021 se je po celi Sloveniji izvajalo 119 krožkov, vključenih pa je bilo približno 1.491 mladih. Glavni namen čebelarskih krožkov je vzgoja otrok o pomenu čebelarstva in ekosistemski vlogi čebel. Otroci pridobijo pozitiven odnos do okolja in ohranjanja čebel ob spoznavanju čebeljih izdelkov in njihovih prednosti. Veliko otrok, ki so vključeni v krožek, se kasneje odloči tudi za opravljanje tega poklica. Slovenija bo prihodnje leto gostila tudi Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev.


 


Preberite brošuro: Zakaj so čebele pomembne


 









Ali ste vedeli?


- Tri od štirih svetovnih poljščin, iz katerih pridobivamo sadeže ali semena, ki jih ljudje uporabljajo za hrano, so vsaj delno odvisne od opraševalcev.


- Povečanje gostote opraševalcev in njihove raznolikosti povečuje donos pridelkov – opraševalci vplivajo na 35 odstotkov svetovnih kmetijskih zemljišč in podpirajo pridelavo 87 vodilnih svetovnih poljščin, namenjenih za prehrano.


- Prehrambeni pridelki, odvisni od opraševalcev, prispevajo k zdravemu prehranjevanju in hrani.


- Opraševalci so ogroženi – trajnostno kmetijstvo lahko zmanjša ogroženost opraševalcev, tako da pomaga pri diverzifikaciji kmetijske krajine in pri pridelavi uporablja ekološke postopke.



 


 

Savinjske novice
Oglas


logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com
Naložbo (Vavčer za digitalni marketing – izdelavo spletne strani in spletne trgovine)
sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.