Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center (GCC), je odraščal v Mozirju. Po študiju glasbe na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je njegova poklicna pot vila od turizma do šolstva, ves čas pa se je aktivno izpopolnjeval na področju glasbe, pedagogike in didaktike. Na GCC je zaposlen od leta 2004 kot učitelj glasbe, osem let pa gimnazijo vodi kot ravnatelj. Njegova karierna pot je močno prepletena z glasbo - je umetniški vodja štirih glasbenih zasedb - in kulturnim menedžmentom – med drugim je ustanovitelj in vodja projektov Društva ljubiteljev umetnosti Celje in Hiše kulture Celje. Je pobudnik in avtor številnih interdisciplinarnih nacionalnih ter evropskih projektov s področja šolstva in kulture.
• Veljate za zelo priljubljenega in uspešnega ravnatelja in učitelja. Kaj, menite, je tisto v vašem pristopu, kar dela razliko? Kakšno vizijo zasledujete?
Od nekdaj mi je bil blizu vključujoč, meritokratski pristop k vodenju. Značilnosti vključujočega vodenja so odgovornost, spodbujanje različnosti, vključenost vseh sodelujočih. Pa skromnost in ponižnost v smislu priznavanja lastnih napak in ustvarjanja varnega prostora, kjer so napake dovoljene. Ob tem pa še radovednost, sodelovanje, spoštovanje integritete slehernika, skrb za dobre odnose in psihološka varnost. Ter še ena pomembna zadeva – zavedanje ranljivosti in pristranskosti, saj ima prav vsak izmed nas svoje pomanjkljivosti kot ima pomanjkljivosti tudi sistem. Na tak način sem leta 2014 prevzel vodenje GCC z vizijo, da naša gimnazija enostavno postane šola, kjer smo …
• Med epidemijo ste organizirali varstvo za osnovnošolce in osnovnošolke delavcev v zdravstvu, v kar so se vaši dijaki vključili kot prostovoljci. Torej mladi vendarle niso brezbrižni in apatični, če imajo primerno spodbudo?
Nikakor. Mladosti se nepremišljeno pripisuje ti lastnosti, ki sta le navidezni in povezani s splošnimi specifikami odraščanja, zlasti v času, ko mladi profilirajo svoje osebne in karierne cilje ter se pri tem velikokrat umikajo vase. Če bi kot družba verjeli v moč mladosti z neobremenjenimi, inovativnimi in spontanimi idejami, ob tem pa še v ustvarjalen ter sodelovalen medgeneracijski dialog, bi lahko bilo marsikaj drugače. Velikokrat o tem sicer govorimo, bolj malo pa udejanjamo.
Nadaljevanje pogovora preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki je izšla 13. maja.