Psi lahko s svojimi iztrebki prenašajo več bolezni, med njimi so tudi zoonoze, ki se prenašajo na ljudi in druge vrste živali, predvsem prežvekovalce. V zadnjih letih se je v svetu in pri nas razširila še ena bolezen, ki je povezana s psi in njihovimi iztrebki, in to je Neospora caninum. Neospora caninum je protozojski parazit, ki ga v literaturi navajajo in v praksi srečujemo kot pogost vzrok za abortuse pri govedu in tudi pri drugih prežvekovalcih (koze, ovce, konji, jelenjad). Viri navajajo, da se pri kravah, ki so okužene z Neosporo caninum, 3- do 7-krat pogosteje pojavlja abortus kot pri kravah, ki niso okužene s tem parazitom. Prvič je bil odkrit pri psih na Norveškem leta 1988. Razširjen je po vsem svetu, o okužbah z njim poročajo predvsem iz Severne in Južne Amerike, Afrike, Avstralije, Nove Zelandije in tudi iz večine evropskih držav. V Sloveniji je znano, da so že našli tako pse kot govedo okuženo s tem parazitom, vendar večjih študij še ni bilo objavljenih.
VODORAVNI ALI HORIZONTALNI PRENOS
Parazit Neospora caninum se prenaša na dva načina. Psi in tudi druge prostoživeče vrste iz družine Canidae (volk, lisice, šakali …) so končni gostitelj tega parazita. Okuženi psi z blatom izločijo jajčeca, ki v naravi - v zemlji, krmi ali vodi - lahko preživijo še dolgo po tistem, ko blato psa razpade. Govedo je vmesni gostitelj in se okuži pri zauživanju krme, ki je okužena z jajčeci. To je najpogosteje krma s travinja ali njiv, v kateri so bili iztrebki psov. V govedu kot gostitelju se nadaljuje razvoj parazita. Parazit se naseli v tkiva in celice gostitelja, kjer se hitro razmnožuje. Preko krvnega obtoka se seli v ostala tkiva živali. Imunski sistem okužene živali začne prepoznavati parazita, zato se ta skritje v ciste in tam miruje. To je faza, ko se razvoj parazita upočasni in ta čaka, da poje končni gostitelj (pes) meso, posteljico ali abortirani plod, v katerem so ciste in v njem parazit Neospore. S tem se njen vodoravni spolni razvojni ciklus konča.
NAVPIČNI ALI VERTIKALNI PRENOS
Plod se lahko okuži s parazitom preko matere v času celotne brejosti. Stopnja okuženosti in posledice na teletih so odvisne od količine prisotnega parazita, trajanja okuženosti in učinkovitosti materinega ali plodovega imunskega odziva na okužbo.

KLINIČNI ZNAKI OKUŽBE Z NEOSPORO CANINUM
Pri teletih so znaki lahko različni, odvisni so predvsem od tega, v katerem obdobju brejosti se mati okuži (z okuženimi iztrebki psov). V zgodnejšem obdobju brejosti, ko se mati okuži, je večja verjetnost, da bo prišlo do zgodnjega odmrtja plodu ali abortusa. Pri okužbi v drugem ali tretjem tromesečju brejosti so teleta ob rojstvu okužena, lahko so zelo šibka in/ali imajo nevrološke motnje. Možno je tudi, da so okužena ob rojstvu navidezno zdrava in so ženske živali v nadaljnjem življenju prenašalke parazita na svoje potomce- navpični prenos. Večina živali ostane okužena vse življenje, cepiva ali uspešnega zdravila zaenkrat še ni na voljo.
GOSPODARSKA ŠKODA ZARADI OKUŽB
Poleg abortusov so možne tudi druge posledice okužbe, predvsem nastane gospodarska škoda zaradi padca prireje mleka po abortusu, mrtvorojena, oslabljena in prizadeta teleta, večje izločitve živali in zato večjega obrata črede, nižje vrednosti črede zaradi okužbe (v državah, kjer se načrtno borijo proti okužbi) in stroškov analiz. V čredah goveda je navpična okužba pogostejša kot vodoravna, vendar enkrat v čredi pride do vodoravne okužbe, torej do prenosa iz okuženega psa preko vode ali krme do okužbe goveda ali drugih prežvekovalcev. V praksi se zgodi, da se na kmetijah nenadoma pojavi veliko abortusov, pogosto so rezultati preiskav in analiz pokazali povezanost z okuženimi psi iz okolice ali s kmetije.
UKREPI ZA ZMANJŠANJE VODORAVNEGA PRENOSA OKUŽBE
Prvenstveno je treba preprečiti dostop psom do vseh vrst krme in vode za živali in v hleve, predvsem do brejih živali in telet. Pasje iztrebke na kmetiji, v bližini krme in vode, na pašnikih in travnikih je treba pobirati. Psov se ne sme krmiti s surovim govejim mesom, drobovino in kostmi. Takoj po telitvi se odstrani posteljice in splavljena ali mrtva teleta, da jih ne požrejo psi. Lastnike psov, ki se sprehajajo po pašnikih, travnikih in dogonskih poteh, je treba osveščati in opozarjati, da dosledno pobirajo pasje iztrebke.

UKREPI ZA ZMANJŠANJE NAVPIČNEGA PRENOSA OKUŽBE
Pri čredah, kjer je veliko abortusov, je nujen pregled na prisotnost protiteles v krvi ali na parazita v placenti, abortiranih in mrtvih teletih, redno je potrebno testirati živali, postopno izločati okužene živali in kupovati samo zdrave živali.
OBVEZNO POBIRANJE PASJIH IZTREBKOV
Na javnih površinah obveznost pobiranja pasjih iztrebkov določajo občinski odloki. Predpisane so tudi kazni (od 40 do 125 evrov). Za kmetijska zemljišča, ki so večinoma v zasebni lasti, takšna obveznost ni opredeljena. Splošna pravila o odškodninski odgovornosti določajo, da je povzročitelj škode za svoje dejanje (ali dejanje njegove domače živali) odgovoren lastniku, zakupniku ali uporabniku kmetijskega zemljišča. Sodna praksa zaenkrat še ne pozna primera, ko bi lastnik psa odškodninsko odgovarjal za škodo, ki jo je povzročil njegov pes z iztrebljanjem na travnik, pašnik ali njivo.