savinjske novice
Oglas
menu
Zasvojeni nosijo globoko v sebi duševno bolečino, s katero niso znali ravnati drugače, kot da jo potlačijo. (Foto: Freepik)  Zasvojeni nosijo globoko v sebi duševno bolečino, s katero niso znali ravnati drugače, kot da jo potlačijo. (Foto: Freepik)

Pravi izvor zasvojenosti se skriva v potlačeni bolečini


Tanja Povhe, 6.12.2021 6:04:00

Če smo le malce bolj pozorni na našo okolico, se z različnimi oblikami zasvojenosti srečujemo vsakodnevno. Vsakdo izmed nas pozna koga, ki ne zmore več učinkovito funkcionirati brez uporabe določenih »pomagal«, na primer uživanja prekomernih količin hrane, alkoholnih pijač, kajenja tobaka in drugih substanc, nakupovanja, igranja iger na srečo, uporabe različnih oblik tehnologije ipd. A še ni vsakdo, ki se poslužuje naštetih stvari, zasvojen.


 


KAJ JE ZASVOJENOST


Zasvojenost je namreč stanje, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici, zato o njej govorimo, ko se določen vedenjski vzorec prične ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja ter dogajanja v življenju zasvojenega posameznika.


 


PRI VSEH ZASVOJENOSTIH ENAK PROCES


Če gledamo na vse skupaj s tega zornega kota, je v naši kulturi ogromno zasvojenosti. Če gledamo z vidika fiziologije možganov, oseba, zasvojena z nakupovanjem, in oseba, zasvojena z delom, poskušata doseči sproščanje istih kemičnih snovi v možganih, ki jih primanjkuje tudi zasvojencu s trdimi drogami. To pomeni, da gre v bistvu pri vseh zasvojenostih za enak proces zasvojenosti. Deloholizem, kot ena od oblik zasvojenosti, je le bolj družbeno zaželena in cenjena, a še vedno pušča dolgoročno uničujoče posledice.


 


Addicted man looking at his glass of whiskey Free Photo


15 % populacije trpi za zasvojenostjo z alkoholom in patološkim hazardiranjem. (Foto: Freepik)


 


ZAKAJ SE ZASVOJENOST SPLOH RAZVIJE


Na nastanek zasvojenosti, trajanje in razvoj vplivajo številni dejavniki: genetski dejavniki, primarno družinsko okolje, travmatične izkušnje, vpliv družbe in vrstnikov, nekatere osebnostne značilnosti posameznika (perfekcionizem, čustvena nestabilnost, nizko samospoštovanje, slaba samopodoba …), značilnosti snovi oziroma vedenja, s katerim je posameznik zasvojen. Pogosto se zasvojenosti povezujejo tudi z drugimi duševnimi težavami, predvsem motnjami razpoloženja (npr. depresijo, anksioznimi motnjami ...).


 


NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE ZASVOJENOSTI


Psihatrinja Mirjana Radovanovič, ki dela na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, pravi, da so to tiste, ki so posledica legalnih drog, kot sta alkohol in patološko hazardiranje. Zasvojenost z alkoholom je tako na prvem mestu in prizadene približno devet do petnajst odstotkov populacije, sledi mu patološko hazardiranje s tremi do petimi odstotki. Ti dve skupini se deloma prekrivata, zato bi v grobem lahko trdili, da najmanj 15 odstotkov splošne populacije trpi za zasvojenostjo z alkoholom in patološkim hazardiranjem. To so torej pogosta stanja, sploh v primerjavi z drugimi oblikami kroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta astma in sladkorna bolezen.


 


Nadaljevanje preberite v tiskani izdaji Savinjskih novic, ki je izšla v petek, 3. decembra.


 


 

Savinjske novice
Oglas
Savinjske novice
Oglas


logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com
Naložbo (Vavčer za digitalni marketing – izdelavo spletne strani in spletne trgovine)
sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.