banner-728-90
Oglas
menu

Zgornjesavinjčanom duševne stiske niso tuje


Tatiana Golob, Roman Mežnar, 23.2.2020 13:15:00

Problematika duševnih motenj, ki so v svetovnem merilu na 2. mestu lestvice najpomembnejših bolezni, je tudi v Evropi velika. Za katerokoli duševno motnjo letno zboli več kot desetina Evropejcev. V Sloveniji je izdanih veliko zdravil za spopadanje z duševnimi motnjami, Slovenija pa v EU izstopa tudi po samomorilnosti. Ta problem je značilen tudi za Zgornjo Savinjsko dolino.


 


Na celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) podrocju duševnega zdravja namenjajo posebno skrb. Tudi letos bodo nadaljevali z javnozdravstvenimi nalogami povezanimi z delovanjem novih centrov za krepitev zdravja, eden izmed njih deluje tudi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu (ZD) Nazarje.


 


ZA MENTALNO ZDRAVJE OTROK SKRBIJO TUDI V NAZARJAH


o podatkih NIJZ je na Celjskem v enajstih zdravstvenih domovih vzpostavljenih sedem centrov za krepitev zdravja, eden izmed njih tudi v ZD Nazarje. Zavzeto se posvečajo skrbi za mentalno zdravje otrok in mladostnikov, dispanzer v Nazarjah je namenjen vsem otrokom in mladostnikom do 19. leta starosti. Vključuje delo psihologa in logopeda. Delo psihologinje opravlja Tanja Povhe. Na posvet ali poglobljeno obravnavo lahko pridejo pacienti z delovnim nalogom, ki ga izda izbrani pediater, in veljavno zdravstveno kartico. Kot je povedala, lahko otroka na psihološki pregled napoti izbrani pediater, šolska svetovalna služba, mnogokrat se za vključitev v obravnavo odločijo starši sami ali skupaj z otrokom.



V DISPANZER PRIHAJAJO OTROCI Z NAJRAZLIČNEJŠIMI TEGOBAMI


Po besedah Povhetove se starši in otroci s psihologinjo navadno prvič srečajo na sistematičnem psihološkem pregledu, namenjenemu vsem otrokom v starosti treh let. »To je preventivni presejalni postopek, ki omogoča relativno zgodnje odkrivanje otrok, ogroženih na razlicnih področjih razvoja, hkrati je tudi priložnost za starše, da se pogovorijo o kakršnikoli skrbeh v zvezi z otrokom,« je povedala Povhetova in dodala, da v dispanzer prihajajo otroci z najrazličnejšimi tegobami, »učnimi težavami, čustvenimi – tesnoba, strahovi, tu so ločitvene stiske, psihosomatike – nepojasnjenimi glavoboli, bolečinami v trebuhu, slabostmi, vedenjskimi težavami v šoli, pojavlja se tudi medvrstniško nasilje. Potek obravnav je precej raznolik, a stremimo k čim bolj sprošcenem in prijetnem vzdušju.« Psihologinja izvaja tudi preglede otrok pred vstopom v šolo, na katerih poda oceno primernosti glede vpisa v šolo.


 



povhe-tanja-200pxTanja Povhe,
psihologinja v dispanzerju za mentalno zdravje otrok in mladostnikov v ZD Nazarje:
»Pri svojem delu opažam, da postajajo Zgornjesavinjčani vedno bolj odprti glede iskanja in sprejemanja psihološke pomoči. Zlasti se to odraža v večji udeležbi na preventivnih sistematicnih psiholoških pregledih pri treh letih, ki so se v ZD Nazarje pričeli izvajati pred približno sedmimi leti. Sprva sta bila prisotna začudenje in nekoliko odklonilen odnos s strani staršev, saj takšnih pregledov niso poznali, vendar le za krajši čas, saj je v zadnjih letih udeležba na letni ravni več kot 90-odstotna. Pri svojemu delu dobro sodelujem tako s pacienti kot vsemi strokovnimi službami, tudi s pediatrinjo, ki se trudi staršem približati delo psihologa. Nekoliko več prostora je še za udeležbo odraslih na preventivnih skupinskih delavnicah na področju duševnega zdravja, saj je ta dejavnost še precej sveža – v letu 2020 teče namreč tretje leto, od kar so te na voljo tudi v okviru zdravstveno vzgojnega centra. Videti je, da starši veliko lažje pripeljejo na posvet svojega otroka, kot da bi si vzeli čas tudi za skrb zase, za svoje psihofizicno počutje. Zdi se, kot da se morda ne zavedajo, da je z njihovimi odzivi, duševnim zdravjem povezano tudi počutje njihovih otrok. Torej je v prvi vrsti pomembno, da so starši dobro, saj so potem lahko dobro tudi otroci. Interes za skupinske delavnice se sicer povečuje, na letni ravni je v delavnice spoprijemanja s stresom, tesnobo, depresijo in tehnike sprošcanja vključenih okoli 80 odraslih oseb in njihovih svojcev.«
 


VELIKO ZGORNJESAVINJCANOV SE SPOPADA Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI


V Sloveniji je izdanih veliko zdravil za spopadanje z duševnimi motnjami in Zgornja Savinjska dolina je pri številu prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj statistično gledano (portal Zdravje v obcini 2019) nad slovenskim povprečjem. Delež prejemnikov omenjenih zdravil je v slovenskem pov prečju (14,9 na 100 prebivalcev) le v občini Gornji Grad, vse ostale obcine imajo višji delež. Najvišji je v občini Ljubno, in sicer delež znaša 19,1 na 100 prebivalcev. Kot je dejala Povhetova, je še dodatno zaskrbljujoče dejstvo, da ti podatki temeljijo na osnovi ljudi, ki so poiskali strokovno pomoč za svoje tegobe. Problem je v tem, da marsikdo ne prepozna motnje in ne poišče strokovne pomoči. Kot je še dodala naša sogovornica, lahko izpostavljenost motnjam brez primernega obvladovanja privede tudi do intenzivnih občutkov tesnobe, paničnih napadov, depresije ali celo izgorelosti. To se zgodi prepogosto, pot nazaj pa je dolgotrajna in naporna.


 


DELAVNICE ZA SPOPRIJEMANJE Z DUŠEVNIMI STISKAMI SO BREZPLAČNE


V nazarskem zdravstveno vzgojnem centru Povhetova deluje tudi v okviru svetovalnice za duševno zdravje, ki vključuje izvedbo krajših individualnih svetovanj in treh skupinskih delavnic na temo spoprijemanja s stresom, depresijo in tesnobo. »Posamezna delavnica traja en mesec in obsega štiri tedenska srecanja v skupini, ki trajajo 90 minut. V skupini je približno 6 do 8 udeležencev. Na voljo je tudi krajša delavnica »tehnike sproščanja«, ki obsega eno 90-minutno srečanje. Namenjena je odraslim, ki se želite naučiti, kako se sprostiti s tehnikami sprošcanja in z njihovo uporabo ublažiti simptome stresa ter zmanjšati tesnobo.« Vse delavnice so brezplačne, namenjene odrasli populaciji, za udeležbo je potrebno zgolj urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih NIJZ sta v Sloveniji najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo depresija in anksioznost, najpogostejši razlog za bolnišnične obravnave pa je shizofrenija.


 





Na Območni enoti Celje NIJZ pri skrbi za področje duševnega zdravja izhajajo iz potreb prebivalcev, ranljivih skupin in podatkov o samomorilnosti, ki so bili zaskrbljujoči že od zacetka. Slovenija v EU izstopa po samomorilnosti. Ta problem je značilen tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, prav samomor pa je pogost izid duševne bolezni. Na spletnem portalu NIJZ Zdravje v občini je iz tematske karte »umrljivost zaradi samomora«, ki zajema povprečje v obdobju od 2013 do 2017, razvidno, da je samomorilnost med Zgornjesavinjčani visoka. Zabeležena stopnja umrljivosti zaradi samomora je izredno visoka v obcini Luče, in sicer 35,5 na 100.000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 19,7.





 



logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com