banner-728-90
Oglas
menu

Po upokojitvi na poti k revščini


Tatiana Golob, 11.2.2020 14:35:00

Velike večine Slovencev individualno varčevanje za starost ne zanima


Število delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji se opazno zmanjšuje, povečuje pa se število starejših od 65 let. Projekcije napovedujejo, da se bo delež slednjih s sedanjih 20 odstotkov v prihodnjih desetih letih povečal skoraj na četrtino, do leta 2050 pa na skoraj tretjino vseh prebivalcev Slovenije.


To je generacija ljudi, ki se večinoma preživlja zgolj s pokojnino. A kakšna bo ta pokojnina glede na to, da slovenska pokojninska blagajna že danes ni več najbolj vzdržna? Evropska komisija je objavila podatke, po katerih naj bi se v Sloveniji do leta 2050 delež izdatkov za pokojnine v BDP povečal s sedanjih 10,9 na skoraj 16 odstotkov. S tem bo Slovenija imela enega najvišjih deležev izdatkov za pokojnine v Evropski uniji.


15 ZAPOSLENIH VPLAČUJE PRISPEVKE ZA 10 UPOKOJENCEV


V začetku leta 2019 je bilo v slovenski pokojninski sistem vključenih 620.000 upokojencev. Od teh jih je zgolj 30 odstotkov dopolnilo 40 let delovne dobe. Ker slovenski pokojninski sistem, tako kot v večini socialnih držav, temelji na medgeneracijski solidarnosti, to pomeni, da že danes 15 zaposlenih vplačuje prispevke za 10 upokojencev.


Stroka že dlje časa opozarja, da pokojninska blagajna dolgoročno ne bo mogla slediti omenjenim demografskim trendom, nekateri poznavalci pa menijo, da bi bilo treba demografske družbene spremembe obrniti sebi v prid. Pomenijo namreč, da ljudje živimo dlje, smo tudi vedno dlje vitalni in zakaj se tej dolgoživosti ne bi prilagodili z delovnimi mesti, prilagojenimi starejši populaciji?




pecnik-vera-webVera Pečnik, podpredsednica ZDUS:
Tudi na ZDUS-u smo seznanjeni s tem, da veliko mladih podjetnikov in mladih zaposlenih o upokojitvi ne razmišlja. Številni pravijo, da na pokojnine enostavno ne računajo, vseeno pa menim, da je treba o njih razmišljati. Prihodki v aktivni dobi še nekako zadostujejo za življenje, a vsi skupaj se moramo vprašati, ali je namen naše družbe »proizvajati« narod revežev, še večjih od današnjih upokojencev Imamo sklade, namenjene varčevanju, nimamo pa primerno visokih plač, da bi sploh bil interes za varčevanje. Mladi želijo uživati življenje, a to hočejo početi sedaj, o prihodnosti zato ne razmišljajo. Ampak, mlade generacije, verjemite, država ste prav vi, in če ne boste vplačevali, tudi izplačil ne bo. Zato razmislite o solidarnosti, katere sadove mi že uživamo. Čeprav naše pokojnine v povprečju niso visoke, so pomembne, saj zagotavljajo reden mesečni prihodek Pri ZDUS-s smo dosegli, da se pogoji iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja vsaj nekoliko izboljšujejo, to se pozna že na sedanjih pokojninah. Rada pa bi opozorila tudi na to, da sta preveliko opiranje na socialne transferje in izjave, da »se delo ne izplača« nevarna, saj to dolgoročno ne prinaša finančne varnosti. Zato, dragi mladi, razmišljajte o sedanjosti, ampak ne pozabite tudi na svojo prihodnost. Odločite se po svoje, mi starejši pa še vedno mislimo, da je prava solidarnost vedno in povsod obrodila sadove.«




ZGOLJ DVA ODSTOTKA INDIVIDUALNO VARČUJE ZA POKOJNINO


Številni poklici so fizično naporni, zato si ljudje ne predstavljajo, da bi v njih vztrajali tudi po 65. letu starosti. Vsi ti lahko pričakujejo, da se jim bo gmotni položaj v upokojenski dobi opazno poslabšal. Stroka zato opozarja, da je nujno potrebno dodatno varčevati za pokojnine, in prej kot oseba prične, večje izplačilo lahko pričakuje v upokojenski dobi.


Toda podatki kažejo, da Slovenci (še) nismo pripravljeni individualno varčevati za starost. Po podatkih ministrstva za delo je bilo konec lanskega leta v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 548.189 zavarovancev, od tega v individualno zgolj 2,1 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tem pristajamo na samem evropskem dnu. Na ministrstvu še razkrivajo, da je vključenost v individualna varčevanja po drugih članicah EU bistveno večja, na Slovaškem je skoraj 40-odstotna.


V kolektivno pokojninsko varčevanje je v naši državi po evidencah iz 2019 vključenih 528.000 varčevalcev, in tam, kjer premije večinoma financirajo delodajalci, je pogosta plačilna nedisciplina. Torej ni malo delodajalcev, ki teh premij za svojega delavca ne plačujejo.


DRŽAVA PREMALO SPODBUJA K VARČEVANJU


Do ustreznih prihodkov po upokojitvi lahko torej pridemo zgolj z discipliniranim varčevanjem. Raziskava Ane in Mitje Vezovišek, avtorjev knjige Adijo, finančen stres!, je pokazala, da več kot polovica Slovenk in Slovencev ne zna ravnati z denarjem, kaj torej šele varčevati za desetletja oddaljen namen. Finančno res zrela sta po ugotovitvah raziskave zgolj dva odstotka Slovencev.


Ker upokojenci brez finančne varnosti predstavljajo pravo socialno bombo, bi po mnenju strokovnjakov morala biti država tista, ki bi spodbujala prostovoljne oblike pokojninskega varčevanja, seveda s prvenstveno nalogo prenovitve celotnega pokojninskega sistema. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema in predvidenih demografskih spremembah se bodo v zgolj dveh desetletjih mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi za polovico zmanjšali.


Po izračunih finančnih strokovnjakov bi morala približno tretjina prihodkov po upokojitvi izvirati iz prihrankov in ne iz transferjev. Večina varčevalcev v prostovoljnih pokojninskih shemah je danes vključena zgolj v znesku, ki ga zagotavlja delodajalec. Torej na poti k revščini v dobi po upokojitvi.


Na neučinkovitost pokojninskega sistema, ki bo prizadel mlajše generacije, že dolgo opozarjajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Zato tudi letos, v drugi polovici maja, organizirajo Dneve medgeneracijskega sožitja, kjer skupaj z Mladinskim svetom Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in Študentsko organizacijo Slovenije v okviru Medgeneracijske koalicije Slovenije sodelujejo pri vprašanjih stanovanjske problematike in prihodnosti pokojnin.





logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com