banner-728-90
Oglas
menu

Nad prenizke povprečnine


Tatiana Golob, 22.1.2020

Dolgoletna zgodba o povprečninah se tudi z vstopom v novo letu ni dobro zaključila za občine, katerim se manko izgubljenega denarja že opazno pozna. Povprečnina za 2020 se je sicer povečala za slabe tri odstotke. Zakon je namreč povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra, kar je manj, kot so zahtevale občine. Pri povprečninah vlada spet ni imela posluha za občine, da pa bi pomagala zmanjšati njihove stroške in število občinskih administrativnih postopkov, je sprejela Zakon o finančni razbremenitvi občin. Ta naj bi slednje razbremenil za dobrih 30 milijonov evrov, vendar še ne takoj, saj bo v veljavo stopil predvidoma v prvi polovici 2020.

STROŠKI OBČIN RASTEJO VELIKO HITREJE KOT POVPREČNINE

Povprečnina, ki jo občine dobijo iz državnega proračuna za izvajanje zakonsko določenih nalog, že nekaj let ne dosega dejanskih stroškov. Z letošnjim letom se je povprečnina povečala za slabe tri odstotke, medtem ko so se stroški občin po izračunih poznavalcev povečali za več kot dvakrat toliko. Nekatere občine so že podražile določene storitve, med njimi vrtce, komunalne storitve, drugje pravijo, da se podražitvam ne bodo mogli izogniti letošnjo jesen. Dejstvo je, da financiranje občin ni v skladu z normativnimi določbami, ne sledi pa niti določbam Evropske listine lokalne samouprave, katere podpisnica je tudi Slovenija. Po mnenju poznavalcev razmer del odgovornosti za stanje, v katerem so se znašle, nosijo tudi občine same. Te so na pogajanjih neenotne, že leta razdeljene v tri združenja, nekateri župani, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za občane, pa so zaradi strankarske navezanosti primorani ravnati ne ravno v največjo korist svoje občine.

DRŽAVA BO PREVZELA DOLOČENE OBČINSKE OBVEZNOSTI
Kot kaže, se tudi v vladi zavedajo, da s sedanjimi povprečninami in stroški, občine nimajo nobene možnosti za razvoj. Infrastruktura se stara, številne stavbe v lasti občin že leta čakajo na prepotrebno obnovo. Tudi vladi je sedaj jasno, da prenekatera občina ni več zmožna poravnavati svojih obveznosti, zato so se vladajoče stranke zavezale, da določena finančna bremena prenesejo na državo in tako zmanjšajo stroške občin in njihove administrativne postopke. S sprejetjem Zakona o finančni razbremenitvi občin se je država zavezala, da od 212 slovenskih občin prevzame obveznosti »državnega značaja«. V prvi vrsti gre za financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za upravičene oziroma brezposelne državljane in tujce, financiranje družinskega pomočnika, pogrebnine umrlih brez svojcev in mrliško-pregledno službo.

BODO PRIHRANKI V POMOČ HITREJŠEMU RAZVOJU OBČIN?
In koliko bi ob upoštevanju, da zakon vključuje odpravo kritja stroškov mrliške ogledne službe in pogrebnine umrlih brez svojcev ter stroške družinskega pomočnika in zdravstveno zavarovanje brezposelnih, v občinskih proračunih lahko prihranile zgornjesavinjske občine? Ti stroški so sicer iz leta v leto nekoliko drugačni, a če bi omenjeni zakon veljal lansko proračunsko leto, bi se to najbolj poznalo Občini Ljubno. Tam so namreč za zgoraj naštete stroškovne postavke v letu 2019 porabili skoraj 69 tisoč evrov. Najmanj bi v lanskem letu na ta račun prihranila Občina Solčava, ki je za financiranje teh postavk skupaj porabila slabih 6 tisočakov. S prenosom zgoraj naštetih štirih stroškovnih postavk bi Zgornja Savinjska dolina v letu 2019 v najbolj optimalnih razmerah prihranila dobrih 231 tisočakov in jih porabila v druge namene.

PREDSTAVNIKI SKUPNOSTI OBČIN OPOZARJAJO NA MEDLO SODELOVANJE
Finančna razbremenitev občin bo polno zaživela šele v prihodnjih letih. Poleg tega bodo ukinjene nekatere oprostitve (brezplačna izdelava lokacijske informacije), s čimer se bodo prihodki občin povečali. Novi zakon predvideva tudi administrativne razbremenitve za občine. V skladu z navodili vlade delovna skupina za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, išče še dodatne možnosti zmanjšanja stroškov občin. Sredi januarja se je delovna skupina znova sestala na ministrstvu za javno upravo, sodelovali so tudi predstavniki Skupnosti občin Slovenije, ki je največje reprezentativno združenje občin v državi. V zvezi z nadaljevanjem aktivnosti za spremembo zakona je delovna skupina nadaljevala tudi z razpravo glede sofinanciranja občinskih investicij. Da vse le ne gre preveč gladko, so na sestanku izpostavili predstavniki skupnosti občin, ki so vztrajali, da se v poročilo poda tudi informacija, da se določena ministrstva izogibajo pripravi sprememb predpisov iz njihovega področja, s katerimi bi se znižali stroški občinam in odpravile administrativne ovire.


logo-white-neg

Savinjske novice d.o.o.

Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, T: 03 839 07 90, splet@savinjske.com